KRVNI TLAK, KRVNI SLADKOR, INZULIN, HOLESTEROL
KRVNI TLAK:
Spodnja meja krvnega pritiska naj bo pod 90
Prizadevanje, da bi si zbili krvni pritisk, vam bo k življenju prištelo od enega do pet let, odvisno od tega, koliko ste pritisku pustili narasti, preden ste ga začeli zbijati. Če je vaša spodnja meja med 90 in 94, potem jo spravite na 88 in pridobili boste 13 mesecev. Če je meja 105 in jo sesujete na 88, pa boste dobili kar 5,3 leta.
Kako so opredeljene vrednosti krvnega tlaka?
| | Zgornji (sistolični) krvni tlak (mm Hg) | Spodnji (diastolični) krvni tlak (mm Hg) |
| Optimalni krvni tlak | ‹ 120 | ‹ 80 |
| Normalni krvni tlak | ‹ 130 | ‹ 85 |
| visoko normalni krvni tlak | 130–139 | 85–89 |
| 1. stopnja (blaga hipertenzija) | 140–159 | 90–99 |
| 2. stopnja (zmerna hipertenzija) | 160–179 | 100–109 |
| 3. stopnja (huda hipertenzija) | 180 in več | 110 in več |
| Izolirana sistolična hipertenzija | 140 in več | ‹ 90 |
V zdravnikovi ordinaciji je normalen krvni tlak pod 140/90 mmHg. Optimalen je krvni tlak pod 120/80 mmHg, sistolične vrednosti med 130 do 139 mmHg ter diastolične vrednosti med 85 in 89 mmHg pa sodijo v kategorijo visoko normalnega krvnega tlaka.
Pri meritvah krvnega tlaka doma je meja med normalnim in zvišanim krvnim tlakom nekoliko nižja, 135/85 mmHg.
| Kaj je krvni tlak? Krvni tlak imenujemo tisti tlak, s katerim stolpec krvi pritiska na steno žile, po kateri teče. Poznamo sistolični ("zgornji") krvni tlak, ki ga izmerimo takrat, kadar srce iztisne kri v žilje, in diastolični ("spodnji") krvni tlak, ki ga izmerimo, ko srčna mišica počiva. Izrazimo ga v milimetrih živega srebra (Hg). Optimalen krvni tlak je 120/80 mm Hg O povečanem krvnem tlaku govorimo, kadar je krvni tlak višji kot 130/85 mm Hg, bodisi da gre le za večje vrednosti sistoličnega krvnega tlaka oz. diastoličnega krvnega tlaka ali pa za povečanje obeh. Izbira načina obravnavanja bolnika s povečanim krvnim tlakom pa je odvisna tudi od velikosti krvnega tlaka, zato govorimo o *visoko normalnem krvnem tlaku (130/85 mm Hg do 139/89 mm Hg), *blago povečanem krvnem tlaku (140/90 mm Hg do 159/99 mm Hg), *o zmerno povečanem krvnem tlaku (160/100 mm Hg do 179/109 mm Hg) * in hudi arterijski hipertenziji (več kot 180/110 mm Hg). Kaj povzroča visok krvni tlak?
Dednost (sorodniki imajo (so imeli) visok krvni tlak), starost (po 45 letu se krvni tlak veča) in spol (moški so bolj ogroženi od žensk) so dejavniki, na katere nimamo vpliva. Za razvoj te tako imenovane esencialne ali primarne arterijske hipertenzije pa morajo biti prisotni tudi nkateri drugi dejavniki, na katere k sreči lahko vplivamo: * prevelika telesna teža, * čezmerno uživanje soli, * čezmerno pitje alkoholnih pijač, * telesna nedejavnost, * izpostavljenost škodljivim stresom Dosti redkeje je povečan krvni tlak posledica obolenja nekaterih organov, kot so žleze z notranjim izločanjem (ščitnica, nadledvična žleza …), obolenja ledvic, zožitve ledvičnih arterij itd. Povečan krvni tlak lahko povzročijo tudi nekatera zdravila in farmacevtski pripravki (npr. kontracepcijske tablete). V teh primerih govorimo o sekundarni arterijski hipertenziji. Po odstranitvi vzroka (ozdravljenju) se krvni tlak normalizira.
|
Hipotenzija (Nizek krvni tlak)
Večinoma nizek krvni tlak ne pomeni bolezenskega stanja, ampak celo ohranja srce zdravo.

Vrednosti krvnega tlaka so pri nekaterih ljudeh vztrajno pod spodnjo priporočeno mejo. Razen pri zelo starih ljudeh nizkega krvnega tlaka ni treba zdraviti. Zelo pogosto se nizek krvni tlak pojavlja ob tako imenovani posturalni hipotenziji, pri kateri nenadno vstajanje iz ležečega ali sedečega položaja povzroči omotičnost ali celo izgubo zavesti. Nizek krvni tlak pa je lahko tudi znak šoka, ki se je razvil zaradi hitre izgube tekočin oziroma krvi (močno potenje, izguba krvi, huda driska) ali srčnega infarkta.
KAKŠNI SO SIMPTOMI?
Simptomi se izrazijo šele ob večjem padcu krvnega tlaka. Pojavljajo se:
• utrujenost,
• splošna oslabelost,
• omotičnost in omedlevice,
• motnje vida,
• slabosti.
KRVNI SLADKOR
V vaših žilah in srcu kroži v vsakem trenutku približno 5 l krvi . V teh petih litrih krvi potrebuješ približno eno čajno žličko krvnega sladkorja za običajne aktivnosti. Če imate v krvi več kot čajno žličko sladkorja, potem bo ta dodatni sladkor upočasnil cirkulacijo krvi in povzročil vse težave, kar si jih lahko zamislite, ko gost, lepljiv sirup ovira pretok skozi vaše žile. To je zelo važno v primeru, ko človek postane sladkorni bolnik.
Telo seveda skrbi za to, da obdrži količino sladkorja v krvi na ravni ene čajne žličke. To naredi tako, da sprošča inzulin v kri vsakič, ko uživate hrano, ki v kri vnaša sladkor .
Med to hrano spadajo skoraj vsi ogljikovi hidrati. Sladkor, večina sladil, žitarice, pecivo, slaščice, testenine in škrobna zelenjava, kot npr. krompir, vsa ta hrana povzroči sproščanje sladkorja v vaš krvni obtok. Inzulin pa deluje tako, da spodbuja vaše celice k odstranjevanju tega odvečnega sladkorja iz krvnega obtoka. Ko je sladkor enkrat v celicah, se uporabi za energijo, odvečni sladkor v celicah pa se pretvori v maščobno tkivo.
Kaj se naredi, če uživate preveč "sladke" hrane in preveč predelanih ogljikovih hidratov? Telo izloča že takšne količine inzulina, da celice začenjajo izgubljati sposobnost zaznavanja inzulina. To pa pomeni, da vaše celice ne bodo dobile signala za izločanje odvečnega sladkorja iz krvi. In to pomeni kroženje odvečnega sladkorja po vaših žilah in s tem zdravstvene težave, ki nastanejo v primeru takšnega scenarija.
Nekateri zdravniki zagovarjajo 6,1 - 6,7 mmol/l kot zgornji, še normalni nivo sladkorja. Toda bolj zdravo za vas bo, če boste za normalni nivo krvnega sladkorja na tešče upoštevali mejo 3,9 - 5 mmol/l.
Nivo sladkorja v krvi si lahko izmerite pri vašem zdravniku ali pa kar sami doma z ustreznim aparatom, vendar morate upoštevati vsaj 6 urni post. Razlika v merjenju krvnega sladkorja pri vašem zdravniku in z merilnikom doma je v tem, da se pri zdravniku meri količina sladkorja v delu vaše krvi, imenovani plazma, z domačim merilnikom pa se meri količina krvi v celotni krvi. Razlika v rezultatih merjenja je približno 15% manjši nivo sladkorja pri meritvah z domačim merilnikom. Nekateri domači merilniki pa so celo umerjeni na podajanje rezultatov, ki ustrezajo količini krvnega sladkorja v plazmi. Ker je ta razlika zelo pomembna, se prepričajte, kakšne rezultate v resnici imate in potem prilagodite svojo prehrano tako, da boste imeli na tešče zdrave količine sladkorja v svoji krvi.
INZULIN
Če imate v svoji krvi preveč krvnega sladkorja, potem imate zelo verjetno tudi preveč inzulina. Četudi je vaš nivo krvnega sladkorja na tešče v mejah normale, je možno, da po vaših žilah kroži preveč inzulina, še posebej, če imate veliko trigliceridov in/ali ste predebeli. Normalen nivo sladkorja in visok nivo inzulina v krvi je lahko posledica zmanjšane občutljivosti celic na inzulin, kar povzroči, da telo sprošča večje količine inzulina v kri in poskuša stimulirati vaše neobčutljive celice, da bi porabile odvečen krvni sladkor v krvi.
V čem je torej lahko problem za povečan nivo inzulina v vašem krvnem obtoku?
Povečan nivo inzulina povzroča:
-
povečanje telesne teže, ker inzulin spodbuja hranjenje telesne maščobe
-
zmanjšan nivo magnezija v celicah. Magnezij je mineral, ki je izredno važen za vzdrževanje prožnosti vaših žil in za učinkovito kroženje krvi.
-
zvečane zaloge natrija v telesu, kar povzroči zadrževanje odvečne vode v telesu, ki povzroča visok krvni pritisk.
-
povečano količino snovi v krvi, ki povzročajo vnetja. Ta vnetja povzročijo fizične poškodbe žilnih sten in pomagajo pri nastanku krvnih strdkov, kar povzroči srčne napade in odpovedi dihanja.
-
zmanjšanje HDL holesterola, povečanje LDL holesterola, povečanje trigliceridov. Vse to poveča tveganje za nastanek srčnih bolezni.
-
povečano tveganje za nastanek raka zaradi lastnosti inzulina, da omogoča bujno rast celic.
Nivo inzulina na tešče v vaši krvi si lahko izmerite pri vašem zdravniku. Kar je manj kot 10 IU/mL, je v redu. Karkoli nad to mejo pa pomeni, da uživate preveč hrane, ki vzpodbuja izločanje inzulina v trebušni slinavki in s tem omogočate nastanek vseh zgoraj omenjenih zdravstvenih težav.
Kaj lahko spremenite pri svoji prehrani in življenskih navadah za vzdrževanje zdravega nivoja krvnega sladkorja in inzulina?
-
Zelenjava brez škroba naj bo osnova vaše prehrane. Zelena solata, paradižnik, zelena, kumarice, zelje, zeleni ohrovt, artičoka, kitajsko zelje, bučke, brokoli, cvetača in vsa še neomenjena zelena zelenjava je odlična izbira za vaš jedilnik.
ENA ČAJNA ŽLIČKA Z 1 KG ZELENJAVE.
-
Zmanjšajte uživanje sladkorja in vse hrane, ki vsebuje sladkor. Največ sladkorja je v raznih brezalkoholnih pijačah, pecivu, čokoladi, krofih, slaščicah, sladoledu in kečapu.
-
Zmanjšajte ali prenehajte z uporabo sladil kot npr. melasa, razni sirupi, pasteriziran med in javorjev sirup.
-
Ne pijte sadnih sokov. Tudi dolgotrajno uživanje sveže stisnjenih sadnih sokov povzroča visok nivo krvnega sladkorja in inzulina. Če imate radi sadje, potem uživajte cele sadeže. Vitamini, minerali in vlaknine v sadju zmanjšujejo hitrost prehajanja naravnih sladkorjev v vaš krvni obtok.
-
Izvajajte vaje in aktivnosti, ki pomagajo pri rasti ali vzdrževanju vaših mišic. Mišice služijo za shranjevanje odvečnega sladkorja. Več kot imate mišične mase, boljše lahko uravnavate nivo krvnega sladkorja in inzulina v vaši krvi.
HOLESTEROL
Kaj je holesterol?
Holesterol je vosku podobna snov, ki se nahaja v vseh telesnih tkivih, v večjih količinah pa v živčnem sistemu in jetrih. V telesu nastaja v jetrih in nekaterih drugih organih, od zunaj pa ga seveda lahko vnašamo tudi s hrano. Med s holesterolom bogate vire spadajo mlečna maščoba, jajčni rumenjaki, mastno meso, maslo itd. Rastlinske maščobe holesterola ne vsebujejo.
Holesterol v telesu
Holesterol v telesu nastaja v odvisnosti od količine že prisotnega; če je v telesu dovolj holesterola, je notranje nastajanje zmanjšano in obratno, če ga v telesu primanjkuje, je nastajanje povečano. Holesterol torej ni nekaj povsem odvečnega in škodljivega, v telesu ima številne življenjsko pomembne funkcije, med drugim tudi:
-
sodeluje pri popravilu in je sestavni del celičnih membran,
-
je sestavni del nekaterih hormonov (npr. estrogen, progesteron, testosteron),
-
sodeluje pri proizvodnji vitamina D v koži,
-
pomaga pri prebavi,
-
je sestavni del živčnega sistema.
Na notranje nastajanje pa poleg že prisotne količine holesterola vplivajo tudi nekateri drugi dejavniki, npr. hormoni, količina zaužitih kalorij in stopnja nasičenosti zaužitih maščob (glej tabelo spodaj).
V krvi se holesterol nahaja kot sestavni del lipoproteinov. To so snovi, ki so sestavljene iz beljakovin in maščob. Lipoproteini so odgovorni za transport maščob po krvi, na količino v krvi pa vpliva prehrana, telesna teža, starost, stres, zdravila in hormoni. Na splošno najbolj znana sta HDL (high density lipoprotein = lipoprotein z visoko gostoto) in LDL (Low density lipoprotein = lipoprotein z nizko gostoto).
Popularno se omenjena lipoproteina enači s holesterolom, tako da tudi holesterol delimo na LDL (slabi) in HDL (dobri) holesterol.
Zakaj dobri in slabi holesterol?
Lipoproteini z nizko gostoto (LDL) prenašajo holesterol od jeter do drugih delov telesa. Če je LDL holesterola v krvi preveč, se lahko začne nalagati na stene žil. Dolgoročna posledica takega nalaganja je ateroskleroza – zožanje in otrditev arterijskih žil, ki v razvitem svetu sodi med najbomembnejše vzroke za bolezni in smrt. Zaradi tega je LDLH slab holeterol. (Mimogrede: čeprav ju večina kar enači, sta ateroskleroza in arterioskleroza dva različna pojma oz. bolezni. Pri aterosklerozi se v žilnih stenah kopičijo predvsem maščobne snovi, pri arteriosklerozi pa kalcij. Slednja je največkrat kar normalna posledica staranja.) Lipoproteini z visoko gostoto (HDL) pa v nasprotju z LDL prenašajo holesterol iz telesa nazaj proti jetrom, ki nato holesterol presnovijo. Poleg tega HDL tudi zmanjšujejo možnost, da bi prišlo do nalaganja holesterola na žilne stene. Zaradi tega HDL holesterolu pravimo dobri holesterol; je neškodljiv oziroma celo zaželen.